Imeli smo namen preživeti nekaj dni na Pagu (Šimuni). Sedajle je namreč pravi čas, saj se sezona komaj začenja – morje je čisto, osvežujoče, ljudje še prijazni, gneče še ni – skratka, pravi čas. Močno sonce pa je v svoje klešče vzelo Aljaža, ki je na trenutke spoznal peklenske muke. Po nogah je staknil opekline, za nameček pa je še alergičen … in kmalu smo jo popihali domov. V varno zavetje računalnika bi rekel fant. Pa nam je bilo prav žal, saj smo naleteli na lepo plažo in dober apartma.
Zraven smo imeli dobro restavracijo, kjer sem si privoščil odličnega zobatca z blitvo in krompirjem. Gurmanska poezija.
Ob vračanju pa seveda obvezen postanek v Kolanu v sirarni. Ampak cena sira je pa tudi takšna, da te vrže na rit. Za hlebec (dva kilograma in četrt je imel) pravega paškega sira (ne Žigljen ali česa drugega) sem plačal skoraj 80 evrov. Je pa dober in kar pridno izginja …
Načeloma skoraj povsod lahko plačaš v evrih – običajno kar delijo s sedem, so pa tudi slabše menjave. Kdaj si na boljšem kot kupec, večkrat pa je na boljšem trgovec, ko se malo zaokroži. Tako smo za trajekt v eno smer plačali 20 evrov in dobili nekaj drobiža nazaj. Pri vračanju pa je bilo točno 20 evrov. Ja, tečaj se hitro spreminja.
Nekaj paških utrinkov (žal za kaj več res ni bilo časa):