Mrazišča so zanimiva zadeva. Gre za vrtače, kotanje ali kraška polja v katerih se ob anticiklonih zberejo jezera zelo hladnega zraka. Ker se hladni zrak ne more umakniti, se ohlaja do jutra, ko doseže najnižjo temperaturo. Če gre za običajno pokrajino, se hladen zrak umakne po dolini navzdol, v vrtačah pa ostane “ujet”.
Pogosto je v mraziščih drugačno tudi rastje. Velika planina je relativno hladna tudi sicer, zato ta pojav ni tako opazen. Če pa je mrazišče nižje, pa lahko opazimo, da je v mrazišču drugačno rastje (vegetacijski obrat). Tam opazimo planinsko rušje v kotanji, kjer ga sicer (še) ne bi pričakovali.
Ob anticiklonih, ko zavlada suh mraz, je pravi trenutek za ekstremno nizke temperature. Še posebej v času dolgih noči (december, januar, februar) in brezvetrju se lahko v mraziščih močno ohladi.
Mrazišča na višjih nadmorskih višinah (recimo Komna, Velika planina …) se bolj ohladijo kot tista v dolini. Je pa res, da je višje prevetrenost večja, kar pomeni, da se to ekstremi zgodijo manjkrat.
Kdor se je ob takšnih dnevih že sprehajal (ali smučal) po Veliki planini, je zagotovo opazil, da je v Tihi dolini zelo hladno. Običajno kar zareže po obrazu. Načeloma je celotna Tiha dolina nekakšno mrazišče (kotanjasta oblika), še posebej hladna pa je vrtača ob “enki” (vlečnica številka 1).
Spomnim se, ko sem pred leti pozimi večkrat prišel na smučanje še z “delavsko” gondolo (takrat je vozila ob 7:20). Ko smo prišli v Tiho dolino, pogosto ni bilo niti najmanj enostavno zagnati dizelskih motorjev za vlečnico (pri “osmici”) …
Področje je dobro poznano tudi zimskim pohodnikom (turnim smučarjem), saj v Tihi dolini dolgo ostane pršič. Tudi količina snega je občutno večja kot višje na Veliki planini (kjer jo pogosto razpiha tudi veter).
Poleti pa hladno področje dobro poznajo tudi pastirji, saj ni tako redko, da se tudi poleti v Tihi dolini pojavi slana.
Že dlje časa sem opazoval merilno točko (registrator temperature) v mrazišču v Tihi dolini. Na njej je tudi listek z opisom in telefonsko številko. Poklical sem in prijazni Matej Jezernik mi je posredoval nekaj podatkov omenjene merilne točke. Za zanimivost naj povem, da je bila v zadnjih dveh letih najnižja izmerjena temperatura -33.8 stopinj Celzija (in to 13. in 14. januarja 2006). Preveril sem tudi podatke enega najbolj znanih mrazišč (planina Govnjač na Komni) in takrat je bilo tam -33.7. Kar pomeni, da je mrazišče na Veliki planini zelo hladno.
Zanimiv je tudi lanski poletni podatek – 20. julija je bilo 0.5 stopinje (ob tem, da so prejšnji dan v dolini namerili 35 stopinj!!), le nekaj dni kasneje (26. julija 2007) pa je Matej nameril celo -2.6 stopinje Celzija.
Skratka – mrazišča so zelo zanimiva področja. Spremljanje teh ekstremov pa zahteva nekaj poznavanja območja in vremenskih značilnosti.