Spet Volkswagen, spet bele barve in spet električen. Ampak tokrat Das Auto – e-Golf. Gre za drugo generacijo električne izvedbe golfa. Dejstvi, da golfa nemški proizvajalec izdeluje že od leta 1974 in da gre za drugi najbolje prodajani model vseh časov, zagotovo postavita zelo visoka pričakovanja.
Že prejšnji model, ki sem ga preizkusil spomladi, me je precej navdušil, v sosednjem članku pa sem zapisal še nekaj posebnosti, ki veljajo za električna vozila.
Zunanjost
O zunanjosti je pri golfu težko napisati kaj novega. Večina ljudi dobro pozna njegovo obliko in poteze. Električni golf ima dodanih nekaj modrih elementov, ki poudarijo njegovo usmerjenost. Modre črte so na primer dodali tudi ob LED lučeh. LED luči se nahajajo tudi pri zadnjih lučeh in pri osvetlitvi registrske tablice.
V oči padejo tudi aluminijasta platišča s polirano površino, ki meni sicer niso preveč všeč. Kot lastnik se sicer s tem ne bi preveč obremenjeval. Namen je seveda čim bolj gospodarna vožnja, prav tako pa so na njih tudi pnevmatike z manjšim kotalnim uporom.
Najdejo se ljudje, ki pri električnih avtomobilih iščejo izpušne cevi. Tudi sklanjali so se, ko sem jih zvito spraševal, če vedo, kje jih e-Golf skriva. Preprosto jih ni, čeprav koga v resnici zmede, ker je na zadnjem odbijaču ob straneh narejeno tako, kot bi bili tam.
Pod prednjim pokrovom je presenetljivo veliko. Niso redki, ki so pričakovali, več praznine ali celo kakšen prtljažnik.
Sicer pa je golf še vedno takšne velikosti, da ga ni težko obrniti na ozkem parkirišču.
Prva stvar, ki mi je padla v oči v notranjosti, je spremenjeno spreminjanje glasnosti na radiu. Namesto dobrega starega potenciometra so vgradili radio, kjer glasnost trapasto spreminjaš s pritiskanjem na + in -. Ni mi jasno, komu je to tako všeč. Vsi sogovorniki so se strinjali, da je res zgrešeno in nerodno.
Res škoda, ker je sicer celoten sistem “infotainment” odličen. Obilica možnosti, velik barvni zaslon (9,2 palčni), izvrstna povezljivost, moderna navigacija, navsezadnje tudi soliden sprejem in zvok …
Podprti tudi Android Auto, MirrorLink in CarPlay, kar je po mojem korak v pravo smer. Omogoča tudi Car-Net, kjer dobi uporabnik različne uporabne aplikacije, ki se preko interneta povezujejo z avtomobilom.
Osrednji zaslon poleg radia in navigacije prikazuje tudi nekatere podatke, ki so povezani z delovanjem avtomobila in omogoča spreminjanje mnogih nastavitev.
Zaslon omogoča tudi upravljanje z gibi roke, vendar nisem bil preveč navdušen, saj je delovanje precej nezanesljivo. Najprej sem mislil, da imam le jaz težave, vendar sem na spletu videl, da nisem edini. Nič ne bi bilo narobe, če tega ne bi bilo.
Nekaj slabega priokusa mogoče doda tudi precej bleščeč zaslon, ki prav privablja mastne prstne odtise. V splošnem pa res odličen komplet, ki je drugim lahko samo za zgled.
Moram pa reči, da je naklon tega zaslona z z zgornjim delom preveč nagnjen k vozniku. Po nekaj dneh se človek sicer navadi in tega verjetno niti ne bi več opazil.
Materiali v notranjosti so izvrstni in mislim, da čričkov še dolgo ne bo. Sedeži so povsem solidni, čeprav v ničemer ne izstopajo navzgor.
Opreme je veliko in časi, ko je bil osnovni golf špartansko opremljen, so (upam) minili. Kot veliko podjetje z veliko prodajo pa je seveda na ceniku še kup možnosti za praznjenje denarnice. Testni primerek sicer nekaterih stvari vseeno ni imel, pa jih vseeno nisem pogrešal (recimo parkirne asistenca Park Assist).
Med nekoliko neobičajno opremo bi lahko napisal e-Sound, ki je privzeto vključen. V tem primeru avto pred seboj spušča zvok, da vas pešci in kolesarji bolje slišijo. Avto je pač lahko zelo tih. e-Sound sicer ni zelo glasen in ne oponaša rohnenja motorja vaških posebnežev.
Prav pogosto tudi ne najdemo ogrevanja vetrobranskega stekla. Ne le pod brisalci, pač pa po celotni površini. Škoda, ker nima še ogrevanega volana. Zna pa se zgoditi, da bi koga žičke motile. Ne sicer podnevi, čeprav jih ob pozornejšem pogledu opazimo. Bolj ponoči, ko nam kdo pelje nasproti. Takrat je na trenutke občutek malo čuden. Je pa verjetno s tem tako, kot je bilo včasih s trinitronskimi zasloni. Na zaslonu sta bili preko celega zaslona sicer vidni dve žici, ki pa jih uporabniki med delom niso več opazili.
Telefon lahko odložimo v predal v sredinskem naslonu. V njem se telefon brezžično poveže z zunanjo anteno vozila, da res deluje odlično. Telefon je na varnem, da ne bo poletel ob zaviranju, povezan je preko Bluetootha, hkrati pa ima dober signal.
Med opremo lahko omenimo tudi sistem klica v sili eCall, ki bo sicer obvezen od leta 2019.
Gretje in hlajenje sta super hitra, avto ima sicer vgrajeno tudi toplotno črpalko. Avto začne konkretno ogrevati prostor že po nekaj sto metrih. Sicer pa pri upravljanju ventilacije na Volkswagnih ni pripomb. Preprosto in učinkovito. No, mogoče tole – če ventilacijo ugasnemo, si avto ne zapomni temperature, pač pa ob naslednjem vklopu začne na 22 stopinjah.
Na drugem koncu je še bolj nerodno, da si avto ne zapomni načina vožnje (Normal, Eco, Eco+) in po vklopu vedno začne z Normal.
Prostora je v notranjosti dovolj. No, raje bom napisal, da ga je pričakovano. Je pa relativno skromno odmerjen prtljažnik, čeprav nima rezervnega kolesa. Če pogledamo konkretne tehnične primerjave prostornine prtljažnika, bomo videli, da ima e-Golf 341-1231 litrov, običajni golf 4motion 343-1233, običajni golf pa 380-1270 litrov.
Preglednost je dobra v vse strani, za pomoč na parkiriščih pa so senzorji in kamera za vzvratno vožnjo. Golf je dobro zvočno izoliran, čeprav ima to pri električnih avtomobilih malo manjšo težo.
Vzvratno ogledalo je samozatemnitveno, čeprav brez stikala za izklop te funkcije. V nastavitvah je bila vključena tudi možnost premika zunanjih ogledal, ko voznik pretakne v vzvratno prestavo. Čeprav je funkcija uporabna (ko recimo želiš parkirati tik ob robniku), v testnem avtomobilu ni delovalo. Zanimivo je tudi, da avto nima tipke za izklop ESP, pač pa se je za to potrebno zakopati v meni. Verjetno so bili pri VW v dilemi – po eni strani velika večina ljudi tega skoraj nikoli ne potrebuje in vsem tem bi bila tipka povsem odveč. Po drugi strani pa pridejo trenutki, ko bi rad hitro izklopil ESP, pa se moraš premikati po menijih in iskati to možnost.
Vožnja, pogon
Vožnja z e-Golfom je prava poezija. Načeloma to velja za vse električne avtomobile, saj je vožnja povsem brez cukanja in nerodnosti. Za e-Golfa pa to še posebej velja. Podvozje je dobro zasnovano za večino uporabnikov. Nagibanja ni veliko, informacije, ki jih posreduje (sicer silno eleganten) volan, so pravšnje, avto se pričakovano odziva na voznikove ukaze …
Še posebej pa blesti v mestih in na zavitih cestah, k čemur pripomore tudi ravno pravšnja velikost.
Speljevanje in počasna vožnja sta seveda dodatna aduta. Pri počasni vožnji z električnimi avtomobili me večinoma navdušuje možnost vožnje po makadamskih klancih. Ves navor je namreč na voljo že od prvega vrtljaja.
Moram pa priznati, da me je pri testnem e-Golfu vendarle nekaj motilo. Nekako se nisem mogel znebiti občutka, da ASR poseže v vožnjo precej prepozno in dovoljuje kopanje pogonskih koles. Težko rečem, če je razlog v nastavitvi sistema ASR ali pa preprosto v dejstvu, da e-Golf res noro zavrti pogonska kolesa. Mislim, da so bili prav vsi presenečeni nad pospeškom. Če asfaltna podlaga ni najbolj oprijemljiva, bo avto pri pospešku zakopal tudi pri 40 ali 50 km/h. Seveda za trenutek in ravno toliko, da se vključi lučka ASR na zaslonu. Po eni strani je te moči lahko tudi preveč, saj si nerad predstavljam, da se vaška mularija izživlja s takšnim pogonom. In verjetno se to pozna tudi na prednjih pnevmatikah.
Skratka – zaradi prej omenjenega dejstva, da se je potrebno na strmejših makadamskih cestah kar potruditi, bi si resnično želel štirikolesni pogon.
Zavore so solidne, nisem pa imel občutka, da bi na primerjavi osvojile prvo mesto. Mogoče jim manjka nekaj več zavorne sile na zgornjem delu pedala. ABS deluje relativno nežno, avto pa je tudi ob delovanju dobro vodljiv.
Luči svetijo odlično in navdušujejo voznika. Še jazbec, ki je šel zjutraj po službenih opravkih in sem mu nepričakovano osvetlil travnik, je navdušeno gledal in se čudil.
Razumljivo je, da avto polni baterijo med zaviranjem. Poleg tega lahko voznik s prestavno ročico nastavi stopnjo rekuperacije (torej tudi zaviranja). Sicer pa velja enako kot sem o tem napisal pri e-up! in prejšnjem modelu e-Golf.
Poraba
Novi e-Golf ima občutno večji doseg kot prejšnji model. Tovarniški podatki omenjajo doseg 300 kilometrov. Vem, da me boste nekateri gledali nekoliko dvomljivo, vendar sem prepričan, da je doseg zelo realno dosegljiv. Samo za primer – popoldanska relacija Tunjice -> Kamnik -> Motnik -> Zajasovnik -> Trojane -> Krašnja -> Šmartno v Tuhinju -> Kamnik. 75 kilometrov, od tega nekaj mesta, nekaj podeželske ceste in trije vzponi z ovinkastimi vaškimi cestami. Poleg tega nekaj malega kolone, uporabljeni vsi trije načini vožnje in nekaj časa je bila prižgana tudi klimatska naprava. Povprečna poraba je bila 10,6 kWh na 100 kilometrov, ob tem, da se nisem posebej trudil pri porabi.
Če upoštevam podatek, da ima e-Golf kapaciteto baterije 35,8 kWh, bi brez večjih težav dosegel preko 300 kilometrov. Doseg torej postaja zelo uporaben. Če upoštevamo še dejstvo, da preko sistema za kombinirano polnjenje CCS baterijo v pol ure napolnimo do 75 %, postaja električni avto res uporaben. Seveda je minusov še vedno precej in v prejšnjih vrsticah so omenjeni le idealni primeri. Več o tem sem pisal v tem članku. Že uporaba gretja in nekaj odločnejša vožnja bosta občutno spremenila doseg. Pa kljub temu moram reči, da me je e-Golf res presenetil z varčno vožnjo. Kot v starih časih sarajevskih golfov … ko so jih uporabljali tisti, ki so se res veliko vozili.
Nazaj k podatkom. Kot rečeno, ima novi e-Golf precej zmogljivejšo baterijo, prav tako pa tudi močnejši motor (100 kW). Pospešek 0-60 km/h znaša zgolj 4,2 sekunde in dirkalno razpoloženi vozniki na sosednjih pasovih so hitro le še v ogledalu …
Po tehničnih podatkih traja polnjenje od dobre ure (CCS) pa tja do 17 ur (običajen domač kabel in 2,3 kW). Odvisno od načina polnjenja seveda.
Ko smo ravno pri polnjenju, ne morem mimo nizke kulture na naših cestah. Na zgoraj omenjenem izletu na Trojane sem načrtoval polnjenje ob prodajalni krofov. Pa je bil seveda račun brez krčmarja. Vsaj na parkirišču, kjer sta bili obe parkirni mesti zasedeni (enega je imela naličena gospodična, ki se je kasneje odpeljala s telefonom roki). Drugič sem poskusil priti na Petrolovo hitro polnilnico v Lukovici. Tako je pač napisano na spletni strani. No, črpalko so prenavljali, na parkirišču je bilo polno tovornjakov in po nekaj minutnem iskanju sem obupal in se odpeljal dalje. V tolažbo mi je bilo, da tudi bencina ne bi dobil 🙂
Takšnih nevšečnosti je še nekaj in jih je enostavno potrebno vračunati.
Posebnosti, ostalo
V avtu je toliko različnih prikazov in lučk, da si kdaj kar izgubljen. Marsikdo je omenil, da sploh ne more spremljati vsega. No, saj mu ni treba, pa vseeno. Vklop dolgih luči prižge tisti modri znakec za dolge luči. Vse lepo in prav, vendar je v množici čisto izgubljen in ko želiš preveriti, če imaš prižgane dolge luči, se z očmi kar sprehajaš po zaslonu. Lučke tudi niso najbolj logično razporejene in nekatere boste našli zgoraj, druge spodaj, spet tretje na levi … S tem povezana je tudi naslednja moteča zadeva. Avto zaženemo s pritiskom na tipko. Električni avtomobili so pač čisto tihi, ne zatresejo naših zobnih protez in zato ne slišimo, če je avto pripravljen za speljevanje. V ta namen ima e-Golf majhen zelen napis Ready na levi strani zaslona. Pogosto se mi je zgodilo, da se avto ni zagnal – ali prestavna ročica ni bila v položaju P, ali nisem držal zavornega pedala ali … skratka kar nekajkrat sem prišel v situacijo, ko sem večkrat pritiskal na tipko in gledal na zaslon, kdaj lahko speljem. Malo je sicer k temu pripomoglo tudi dejstvo, da v času testiranja res pogosto vstopim/izstopim, se premaknem, kaj ugasnem … pa vseeno. Prepričan sem, da bi kljub odličnemu infotainmentu lahko vložili še nekaj truda v uporabniški vmesnik in prikaz. Še nekaj je namreč malenkosti, ki bi v mojem primarnem poslu pomenile šlamastiko in slab vtis.
Omeniti velja, da lahko nekatere funkcije avtomobila nadzirate na daljavo s pomočjo mobilne aplikacije. Recimo v kakšnem stanju je baterija, nastavite klimatiziranje, čas polnjenja … Prepričan sem, da bo takšnih aplikacij vse več tudi pri drugih avtomobilih, saj jih je vse več napolnjenih z elektroniko. Tudi dostop do spleta za naprave (IoT) postaja nekaj povsem običajnega. Vendar hkrati to pomeni dodatno skrb za varnost, saj se močno poveča možnost zlorab.
Cena e-Golfa je dobrih 40 evrskih tisočakov. Odštejete lahko 7.500 evrov subvencije Eko sklada, vseeno pa bo cena kar krepko presegla 30 tisoč evrov. Na hitro sem vrgel oko tudi na nemško stran in zanimivo, da je osnovna cena v Nemčiji 36 tisoč evrov (ne vem, če imajo tudi pri njih državno pomoč pri nakupih električnih vozil). Veliko? Nedvomno je, čeprav je avto odličen, pa s takšnimi zneski pri običajnih pogonskih modelih nismo navajeni računati. No, tudi presega finančne zmožnosti večine. Je pa dejstvo, da se stvari spreminjajo in več kot bo električnih in hibridnih vozil, nižje bodo cene.
Zaključek
Ni veliko povedati – avto sem vrnil s težkim srcem. Tako malo zamer in toliko pozitivnih stvari ni ravno pogosto pri avtomobilih. Volkswagen ima svojega aduta v golfu, ki vključuje desetletja izkušenj. Mislim, da je golf tudi edini avto, ki je na voljo serijsko v toliko pogonskih izvedbah: bencinski, dizelski, plinski, hibridni (plug-in) in električni.
Naj se na koncu zahvalim podjetju Volkswagen Slovenija, ki je omogočil preizkus. Na proizvajalčevi spletni strani boste našli podrobnejše informacije, tehnične podatke in cene.
Ostali avtomobilski članki so na voljo tukaj.
UPDATE: decembra 2018 sem opravil še en test e-Golfa.