Električno kolo Trek v Kamniški Bistrici

Sredi zime so me moji bližnji nepričakovano presenetili z darilom. Za visok jubilej sem dobil električno kolo Trek Powerfly 4 (MY 2020). Že nekaj let sem spremljal razvoj, sam pa se vseeno nisem odločil za nakup. Razlogov je bilo več: cena, naredim premalo kilometrov, strah pred polenitvijo …
Kakor koli že, kolo se je znašlo pred menoj in zagristi je bilo treba v zadevo. V spodnjih vrsticah so prvi vtisi, ki bodo morda koristili še komu. Poskusil bom opisati stvari, po katerih me znanci in mimoidoči najpogosteje sprašujejo.

Sam večino kilometrov naredim na asfaltu in makadamu. Tudi sicer vozim treking kolo in sam sem gledal bolj lahka električna kolesa. Dobil pa pravo MTB zverino. Kolo je na asfaltu s svojo težo in širokimi gumami res počasno. Vendar se s svojimi lastnostmi odkupi že na prvem gršem makadamskem vzponu/spustu. Še vedno pa razmišljam, da bi gume zamenjal za bolj cestne. To bi se moralo poznati na hitrosti in dosegu. Priporočam se za vaše predloge o izbiri gum. O dosegu pa več besed nekoliko kasneje.
Za boljše razumevanje moram povedati še nekaj o sebi. Mladenič, ki ima za seboj dobrih 50 let, 185 cm in s težo okrog 130 kg. Kolesarim predvsem poleti, večinoma cestne vzpone in nekaj ravnin. Ture so praviloma dolge okrog 2 uri.

Kolo je težko dobrih 25 kg. V tehničnih podatkih piše, da je dovoljena največja skupna obremenitev 136 kg, kar pomeni, da sem za kakšnih 20 kilogramov nad dovoljeno številko. No ja, če so me preživela prejšnja kolesa, bo tudi tale zverina zdržala. Še posebej, ker načeloma ne bo offroad voženj, kjer so obremenitve največje.
Podatek o teži ni pomemben zgolj pri kolesarjenju, ampak tudi pri prevozu kolesa. Prevoz električnih koles z avtom ni najbolj enostaven. Za streho so pretežki, kljuke (in prtljažnika zadaj) pa večina nima. Ostane še prevoz znotraj avtomobila, ki pa zahteva dovolj prostora. Še posebej, če je kolo večje in ne želiš opraskanega avtomobila ali kolesa. Poleg prostora je smiselno razmišljati tudi o svojem križu, saj položaj telesa pri vstavljanju tako težkega kolesa res ni hrbtenici prijazen. Snemanje prvega kolesa in (trikilogramske!) baterije nekoliko olajšata postopek.
Presenetilo me je, da za snemanje prednjega kolesa potreben drugačen ključ kot za snemanje zadnjega. Človek doživi vse živo, morda pa ima to tudi svoj razlog, ki pa ga nisem uspel razvozlati.

Seznam opreme si lahko ogledate na zgornji povezavi, mogoče zgolj nekaj stavkov. Zelo všeč mi je, da ima kolo oporo – tačko po domače. Tega sem se navadil že na prejšnjih kolesih in resnično je to praktična zadeva. Je pa na tem težkem kolesu tudi opora skoraj motoristična in posledično prinese nekaj dodatne teže.
Sam pogrešam rogove na krmilu, saj olajšajo vzpone in omogočajo drobna spreminjanja položaja zapestij. So mi pa namesto rogov dodali zvonček, da lahko opozarjam brhka dekleta na specialkah, da jih bom vsak čas prehitel 🙂
Kolo je spredaj vzmeteno. Vendar se moram še malo posvetovati s strokovnjaki. Vilice sem namreč zaklenil, vendar ko na klancu vstanem, se vseeno vse skupaj močno pogreza. Zelo velika verjetnost je, da ne zdržijo moje teže. Koga od peresnolahkih ljudi okrog mene bom prosil, če lahko poskusi z mojim kolesom.
Zavore so dokaj dobre. Na strmih spustih sem s svojo težo na vseh kolesih zlahka opazil, da zavore običajno niso kos zahtevam. Novo kolo pa za sedaj presenetljivo dobro zavira.
Na kolesu se pri večjih hitrostih občasno pojavlja rožljanje. Kot bi konec pločevine nekje prihajal v resonanco.
Pogon je Bosch Performance CX, 250 Watt, s 75 Nm navora. Vse skupaj napaja baterija PowerTube 500 Wh. Motor pomaga pri poganjanju do hitrosti 25 km/h, kasneje pa ne več. Obstajajo tudi postopki za povečanje hitrosti, vendar naj za sedaj ostane po proizvajalčevih idejah oziroma zakonodajalčevih zahtevah. Preveriti pa moram verzijo programske opreme. Bosch je namreč lani izdal programsko posodobitev, ki prinaša nekaj izboljšav. Glavna je, da nova verzija omogoča 85 Nm navora. Žal sem pri preverjanju verzije dobil zelo čudne oznake, ki se nikakor ne ujemajo z doslej izdanimi verzijami. Tako se bom verjetno oglasil pri servisu, da skupaj pogledamo.
Pogon se upravlja preko zaslona Purion. Na voljo je sicer še nekaj zaslonov, žal pa menjava ni ravno poceni. Purion ponuja osnove stvari: prikaz hitrosti, dosega, prikaz in nastavljanje stopnje pomoči pogona … Glede na to, da Bosch aktivno razvija ta pogon, bi si uporabnik želel modernejše komunikacije s telefoni. Tako pa žal ni ničesar. Računalnik v pogonu ima vrsto podatkov, ki bi utegnili biti zanimivi (recimo kadenca, navor, moč …). Žal pa tega ne moremo nikjer videti, razen na servisnem programu. Škoda.

Pogon omogoča naslednje načine: izključen (off), Eco (60 %), Tour (140 %), eMTB (140-340 %) in Turbo (340 %). Številke v oklepaju pomenijo odstotke podpore elektromotorja.
Sicer drugih pogonov ne poznam, vendar po prebranem sodeč, je Bosch zelo dobra izbira. Moti pa me naslednja stvar: če vozim v načinu Tour in potem spustim na Eco, prav čutim zaviranje. Ne gre za to, da bi bilo težje poganjati. Prav zaviranjem čutim. Zaviranja pa je manj, če je kadenca precej visoka. Po določenem času pa se postopoma vse skupaj umiri. Se motor pregreje in ni “v leru”? Skoraj dvomim, da se občutki toliko spremenijo glede na izbrano stopnjo pomoči.  Mojstri – na pomoč.

Čeprav nisem preveč nagnjen k offroad vožnji, sem nekaj kolovozov vseeno preizkusil. Uf, vzpenjanje s tem pa je milina. Te kar potegne. Stvari, ki jih brez podpore pogona ne bi zvozil, gredo mimo kot za šalo.

Eno najpogostejših vprašanj, ki jih dobivam, je doseg. Ta je odvisen od kupa faktorjev: teže, kadence, hitrosti, gum, cestišča, temperature … zato je res zelo težko podati oceno. Uporabnikom Boschevih pogonov toplo priporočam eBike Range Assistant. Odlično zasnovana spletna stran, ki precej realno izračuna doseg.

Nekaj tednov prebolevanja okužbe s Covidom je prišlo kot nalašč za branje različnih člankov. Tako sem recimo prebral, da motor največ pomaga, če uporabnik vozi pri kadenci 80-90. Zato sem si omislil lahek merilec kadence Magene S3+, ki podatke lahko sporoča Polarju. Merilca kadence prej nisem nikoli uporabljal in bil sem presenečen, ko sem opazil, da običajno vozim z nizko kadenco. Na nekaj prvih vožnjah sem vozil povprečno s 55 in maksimumom 75. Mojstri kolesarji – z veseljem bi slišal vaše mnenje o tem.

Dokler kolesar nima dovolj kilometrov, je boleča rit pogosta spremljevalka. Precej hujše pa je otrplo mednožje. Na običajnih kolesih se mi oboje kar pogosto dogaja, kar povezujem predvsem s težo. Položaj na kolesu sem namreč v vseh letih že odkril. Na električnem kolesu pa opažam, da se omenjena težava pojavlja, če vozim brez pomoči motorja. Ko se težava začne, vključim/dodam pogon in stvar se občutno izboljša. Verjetno to nakazuje, da običajno vozim preveč na moč in s prenizko kadenco.

Kaj pa konkretna primerjava? Ni znanstveno natančna, saj na rezultat vpliva kar nekaj faktorjev, pa vseeno. Na primerjavi vidite, da sem bil na odseku z električnim kolesom nekaj malega hitrejši, vendar z višjim utripom. To je bila tudi prva značilnost, ki sem jo opazil pri vožnji z električnim kolesom – občutno višji utrip. Sklepam, da je to posledica pomoči, kar olajša obrat, to dviga kadenco in posledično utrip.

Rezultati - treking kolo KTM
Treking kolo KTM
Rezultati - električno kolo Trek Powerfly 4
Električno kolo Trek Powerfly 4
 
Ker sem še vedno začetnik, poskušam različne načine. To je treba upoštevati tudi pri zgornji primerjavi, saj sem kar nekaj delov prevozil brez pomoči motorja, kar pa je pri tako težkem kolesu lahko prava muka. V zgornjem primeru sem vozil po občutku, da se je utrujenost lahko primerjala s tistimi prejšnjih let. Test bi precej popestril, če bi progo prevozil z različnimi načini (Eco, Tour, Turbo).
Krmilo, števec Purion in nepogrešljivi zvonček
Polnjenje baterije (od 0 % do 100 %) s priloženim polnilcem (Compact Charger) po podatkih traja sedem ur in pol. Obstajata še dva tipa polnilca, ki pa sta precej hitrejša: Standard in Fast.
Marsikdo pomisli, da bi s seboj vzel polnilec in baterijo napolnil na poti. To je morda smiselno zgolj v izjemnih primerih, saj polnilec ni lahek, prav tako pa polnjenje traja. Javnih polnilnic še ni veliko, poleg tega pa bo verjetno tudi v tem primeru potreben kabel.

Kako je z degradacijo baterije? Baterija je tipa Li-ion, zato zanjo velja podobno kot za druge tega tipa. Torej – baterija naj bo čim več časa med 30 % in 80 % napolnjenosti, naj ne bo izpostavljena previsoki temperaturi, naj ne bo dlje časa povsem izpraznjena … Kaj bo pokazala praksa, pa bom še videl.

Na kolo bom dodal še nosilec za bidon in torbico spredaj. Potem pa naprej na nabiranje kilometrov.

Zaključek
Vožnja z električnim kolesom je simpatična. Poleg prilagajanja obremenitve s prestavami imaš na voljo še kombinacije s pomočjo motorja.
Na tem mestu se ne bi spuščal v polemike, da te električno kolo poleni. Vsak naleti na trenutke, ko si želi pomoči. Lahko garaško nadaljuješ brez pomoči in si ponosen nase, lahko pa sprejmeš pomoč in si s tem zagotoviš, da vožnja ni vedno muka. Posledično boš večkrat sedel na kolo tudi v trenutkih, ko se ti sicer ne bi ljubilo. Prav tako se lahko slabše pripravljeni pridružimo boljšim kolesarjem.
Druga prednost je, da greš lahko v službo ali po opravkih s kolesom. Tisti, ki imamo na poti do mesta kakšen strm vzpon, hkrati pa se krepko potimo, imamo sicer nekaj odpora do kolesa. Z električnim kolesom si zlahka izbereš več pomoči motorja in potem gre precej lažje.
Vendar ni vse zlato, kar se sveti. Električno kolo je zagotovo tvegano pustiti pred trgovino. Dodamo še zgoraj omenjeno visoko ceno in neroden transport … in smo spet pred novimi ovirami.

This Post Has 6 Comments

  1. Anonymous

    Električno kolo je superca. Lani sem si ga dvakrat sposodil za skok na Mangart, ker nisem imel nikakršne kondicije. Potem sem kolebal, ali naj si ga kupim, vendar tehtnica ni prevesila. Vsekakor se mi dopade asistenca motorja, ki te lahko motivira, da greš večkrat na pot, precej lahko pomaga pri strmih ali zelo strmih vzponih, ki bi jih brez pomoči sicer težko zmogel ali pa sploh ne.
    Kadenco sem tudi jaz odkril šele lani in sem imel razmeroma nizko, med 70-75, 55 je zagotovo znak, da imaš v neprimerni prestavi (ali pe je že zmanjkalo prestav in je klanec prehud ;)).
    Težava z vilicami je po moje izključno teža, zaklep drži do neke mere, ni pa vsemogočen, je pa seveda odvisno tudi od cenovnega razreda komponent. Torej: veliko vožnje in zmanjšanje skupne teže 😉

  2. Iztok Grilc

    Hvala za mnenje. Dobil sem kar precej podobnih odzivov tudi zasebno.
    Kadenco imam res nizko. Pa mi ni čisto jasno, zakaj. Res je, da je večina dosedanjih voženj vključevala klance. Ampak doseči 70-75 je pri meni možno samo, ko gre malo navzdol. Po ravnem pa kvečjemu za kratek čas.
    Ja, za vilice tudi sam menim, da je problem teža. Prav neverjetno, kako se mi pogrezne, pa je blokirano.

  3. Anonymous

    Zelo korektno in poučno napisano.

    Bi pa opozoril na "problem" teže. Jaz sicer vozim specialko in sem tudi nekoliko pretežak,
    kar seveda vpliva na zmogljivost v klancih. Težava je tudi, da kolo bolj trpi pod veliko težo
    in se njegova življenjska doba skrajša (v navodilih za vzdrževanje mojega kolesa to tudi piše). Predvsem to velja za obroče in vilice. Tako, da sem jaz, ko sem kupoval drugo specialko gledal, da sem kupil najbolj trpežne obroče in vilice, ker če ti vilica poči, lahko samo pokličeš nekoga, da pride po tebe.

  4. Iztok Grilc

    Hvala.
    Glede teže in obremenitve materiala se popolnoma strinjam. Velja upoštevati.

  5. Anonymous

    Glede na tvojo težo bi ti jaz svetoval klasično kolo.

  6. Iztok Grilc

    Malo kombiniram. Neelektrično kolo je sicer še slabotnejše in še bolj trpi.

Leave a Reply