Najprej okrog izrazoslovja – obstaja kar nekaj zmede pri izrazih. Še najbolj se je prijelo ime backcountry (tudi nordic backcountry). Uporabljajo pa se tudi izrazi crosscountryfjellski, ski randonnee nordiqueskiwandern.
V slovenščini pa bo verjetno najbolj primeren izraz kar smučarsko pohodništvo.

V nedeljo je gorski vodnik Rado Nadvešnik pripravil predstavitev pohodništva na smučeh na Črnivcu. Rado je gorski vodnik z mednarodno licenco IFMGA od leta 1993. Vsekakor človek z veliko izkušnjam v najtežjih razmerah doma in v tujini.

Smučarsko pohodništvo je šport, ki je nekje med smučarkim tekom, turnim smučanjem in telemark smučanjem. V osnovi ni tekmovalno naravnan, pač pa je prisotna želja ali potreba po premagovanju zasneženih prostranstev.


Za razliko od smučarskega teka se načeloma ne uporablja urejenih površin. Smuči so stabilnejše in omogočajo gibanje po nedotaknjeni površini.
Pri turni smuki se uporabljajo posebne kože (turni psi), da smučka ne zdrsi nazaj, ko naredimo korak navzgor. Slabost tega načina se pokaže, če se gibljemo po valovitem terenu. Gor gre, za spust pa je (skoraj nujno) treba sneti kože. Pri vzpona pa jih spet namestiti … skratka ne ravno prijetno ustavljanje in ukvarjanje z opremo. Smučarsko pohodništvo uporablja smuči, ki pri spustu drsijo, pri vzponu pa se zanašajo na posebne luske pod vezmi. Luske omogočajo gibanje naprej, ne dovoljujejo pa zdrsa nazaj. Do neke mere seveda, da ne bo nesporazuma. Če je strmina večja, uberemo malo daljšo pot ob pobočju. Zato so smuči za smučarsko pohodništvo precej bolj primerne za gibanje čez drn in strn.
Uporabnost se pokaže na slovenskih planotah (Velika planina, Pokljuka, Soriška planina …), brez najmanjših zadržkov pa jih lahko uporabimo tudi po dolinah (gibanje po gričevnatih terenih, ravninah …).
Ker so smuči bolj stabilne, so verjetno primernejše za začetnike. Sam vidim nekaj težav le pri spustih, saj se namesto alpskega (bolj domačega) uporablja telemark način smučanja.

Oprema je silno podobna opremi za tek na smučeh.
Smuči so bolj stabilne, saj so nekoliko širše in težje. Ob strani imajo kovinske robnike, ki omogočajo zaviranje in zavijanje. Glede na to, ali želimo dati več poudarka hoji ali smučanju, obstaja več vrst smuči.
Čevlji so nekoliko močnejši kot pri teku, po obliki pa zelo podobni. Z njimi lahko udobno hodite tudi brez smuči. Obstaja kopica različnih modelov (udobje, vodljivost smuči, trdota, usnje …) in ni vrag, da vsak ne najde sebi primernega. Podobno kot pri smučarskem teku, je tudi pri smučarskem pohodništvu potrebno paziti na združljivost z vezmi.
Obstajata namreč dva glavna sistema vezi, ki pa zahtevata vsak svoj tip čevlja. Če ste v dvomih, preverite pri prodajalcu ali pa vprašajte poznavalca.
Oblačila naj bodo seveda bolj pohodniška (večplastna, čebulna). Debele bunde, ki so primerne za smučišča, ne bodo najbolj primerne.
Izbire opreme za smučarsko pohodništvo je tudi pri nas kar nekaj, še več pa opreme najdete v tujini.

Skratka – smučarsko pohodništvo je odlična oblika gibanja v naravi. Stran od množic, brez tekmovalnosti in z relativno poceni opremo.
Če želite zadevo preizkusiti, se lahko obrnete na zgoraj omenjenega gorskega vodnika (Rado Nadvešnik, +386 41 774889). Na voljo ima nekaj opreme in z veseljem vam jo bo predstavil in vas popeljal na preizkus.

Leave a Reply