Pred kratkim sem imel priložnost preizkusiti Cupro Formentor v njeni priključno-hibridni različici. Formentor je model, ki je Cupro resno postavil na avtomobilski zemljevid, odkar je Cupra postala znamka avtomobilov. Pred leti je bila Cupra namreč oddelek športnih avtomobilov pri Seatu, šele leta 2018 pa je postala samostojna znamka. Pred skoraj točno petimi leti sem preizkusil prvo verzijo Formentorja. V naslednjih vrsticah pa bom opisal nekaj svojih opažanj po nekajdnevni preizkušnji novega modela.
ZUNANJOST
Če Tavascan (lanski preizkus Tavascana) deluje nekako očetovsko, je Formentor podoben mlademu športniku – je nižji in nekako bolj “strupen”. Z dinamičnim videzom zunanjosti še vedno privlači poglede, čeprav ga ljudje že nekaj časa poznajo. S svojo velikostjo nima težav v mestih, sicer pa bo avto resnično zaživel na zavitih podeželskih cestah.
Nekaj bakrenih detajlov poživi zunanjost, v temi pa močno izstopa rdeče osvetljen logotip, ki je integriran v svetlobno letvico čez celoten zadek. Ko smo ravno pri zadnjem delu – električno odpiranje prtljažnika je dovolj hitro, da človek med premikanjem vrat ne dobiva sivih las – kot recimo pri Toyoti RAV4. Dostop do prtljažnega prostora je sicer dovolj praktičen, da posebnih težav ne bo, vseeno pa zelo velikih predmetov ne bomo spravili skozi prtljažno odprtino.
Takoj, ko pristopimo k avtu, opazimo, da ima Formentor za razliko od Tavascana klasične kljuke na vratih. Te delujejo precej bolj naravno in hkrati robustno.
NOTRANJOST
V notranjosti vas pričaka Cuprin ambient. Atraktivna in športna notranjost, z nekaterimi stvarmi, ki dajo vedeti, da je izvor v skupini VAG. Na sredi armaturne plošče je 12,9-palčni sredinski zaslon – infotainment. Zaslon ima (pre)nasičene barve, sicer pa je infotainment pregleden in hitrejši kot v predhodniku. Neposredno pod zaslonom so kapacitivna področja za nastavljanje temperature in glasnosti.
Sedeži v testnem vozilu so bili zelo dobri – školjkasti, z dobrim oprijemom, a še vedno dovolj udobni za daljše poti. Na zadnji klopi je prostora dovolj za dva odrasla, čeprav je občutek zaradi nižje strehe bolj utesnjen kot v Tavascanu.
Vstopanje in izstopanje na sprednja sedeža ni posebej težavno. Le tisti, ki imamo na svojih telesih naloženih nekaj obresti, ob vstopanju začutimo obrobo stranske sedežne opore.
Sedišče je sicer nižje kot pri Tavascanu, a še vedno udobnejše kot v klasičnih limuzinah.
Prostora v prtljažniku niti ni tako malo. Hibridni različici Formentorja nekaj prostora v prtljažniku sicer zasede baterija. Čeprav je ta skoraj v celoti pod zadnjimi sedeži, je prostor manjši (konkretno: 345 litrov pri hibridu namesto 450 pri bencinski). To je davek, ki ga plačate za hibridni pogon, in na to je treba računati pri družinskih izletih.
Infotainment po nekaj letih posodobitev postaja uporaben. Sam sicer še vedno ne morem sprejeti upravljanja temperature in glasnosti zvoka na zaslonu, vseeno pa so sedaj stvari dodelali do te mere, da počasi postajajo sprejemljive. Razporeditev zaslonov in menijev je dokaj uporabna, glasnost in temperatura uporabljata kapacitivni del, voznik si lahko pripravi bližnjice, delovanje je sprejemljivo hitro … nekaj napredka pri uporabnosti torej je, vseeno pa sam čakam vrnitev fizičnih gumbov.
Podpora za Android Auto in CarPlay je danes seveda nujna v vseh avtomobilih. Če je brezžična, še toliko bolje. Če pa je pripravljeno tudi (zanesljivo in hitro) brezžično polnjenje in odlagalno mesto za telefon, je rešitev res pohvalna.
Kot pri skoraj vseh sodobnih avtomobilih, tudi Formentor omogoča nastavljanje glasnosti radia na volanu. Pri Formentorju so uporabili narebreni gumb, ki je resnično uporaben. Mnogo bolje od kapacitivne rešitve na (sicer fizičnih) tipkah na Tavascanu.
Kakovost izdelave v notranjosti je dobra. Večina materialov je tudi všečna in daje dober občutek. Čričkov ni bilo, tudi zvočna izolacija je solidna.
MOTOR IN HIBRIDNI SKLOP
Testni Formentor je imel pod pokrovom 1,5-litrski TSI bencinski motor (110 kW)) in elektromotor.
Baterija ima kapaciteto 19,7 kWh (neto), ki v teoriji omogoča več kot 100 km dosega zgolj na elektriko. V praksi z doseganjem tega ne bi imel težav, čeprav nisem imel časa, da bi v baterijo popolnoma izpraznil.
Za povprečnega voznika verjetno dovolj za dnevne migracije brez porabljene kapljice bencina.
Formentor lahko polnite na domači šuko vtičnici s 3,6 kW (AC), na trifazni polnilnici bo šlo do 11 kW (AC), podpira pa tudi hitrejše polnjenje z enosmernim tokom (DC) do 50 kW. Z nekaj sreče torej v pol ure napolnite prazno baterijo.
VOŽNJA
Vožnja je vsekakor poudarjeno športna. Že v komfortnem profilu se čuti želja razvijalcev, da ponudijo avto, ki vliva zaupanje tudi voznikom, ki si želijo malo bolj aktivne vožnje. Ta občutek se še izboljša, če izberemo športni profil vožnje. Odličen volan takrat postane nekoliko trši, pedal za plin postane zelo občutljiv, spremeni se način delovanja motorja … in celoten občutek je precej drugačen. Neravnine lepo požira, in čeprav je podvozje športno naravnano, nikakor ne morem reči, da je vožnja trda ali neudobna. Tudi na daljši vožnji se človek dobro počuti. K temu pripomorejo tudi zelo dobri sedeži s precej stranskega oprijema in dokaj dobra zvočna izolacija. Vsekakor boljša kot pri RAV4, ki je res slabo zvočno izoliran.
Preglednost je solidna, na ožjih delih in parkiriščih pa so nam seveda v pomoč 360-stopinjska kamera in parkirni senzorji. Mogoče bi si želel malo večja zunanja ogledala, ki so zagotovo manjša zaradi zahtev oblikovalcev zunanjosti.
Oblikovalci so pri Formentorju vsekakor imeli zelo veliko besede. Ena od stvari, kjer se to opazi, je tudi položaj gumba za zagon (zaustavitev) avtomobila. Gumb je na volanu, da drži simetrijo z gumbom za izbiro profila vožnje. Vendar – namesto da bi se človek navadil, kje je gumb, je ta vedno drugje. Pač odvisno od položaja volana.
Lani sem pri zapisu o Tavascanu tarnal nad samodejnim zaviranjem, ki se mi nikakor ni zdelo dobro rešeno. Formentor ima to precej bolje izvedeno. Ne vem, ali so mogoče to reševali s kakšnim popravkom v celotnem sistemu, ali pa je imel Tavascan to preprosto slabše rešeno. Formentor zavira pred (recimo) krožiščem precej bolj naravno in predvidljivo. Še vedno ni idealno, saj ima tudi navigacija pogosto napačne podatke, prav tako se avto ne zaveda okolice, tako kot se je voznik z izkušnjami. Ni pa to več stvar, ki bi me posebej motila.
Zakonsko obvezno opozarjanje na prekoračitev hitrosti je k sreči dokaj tiho in ni hudo nadležno. Voznik si lahko naredi bližnjico na zaslonu in tako dokaj hitro onemogoči to nevšečno funkcionalnost. Že tako je opozarjanje večini ljudi moteče, za nameček pa informacije o predpisani hitrosti na tistem delu prihajajo iz dveh precej nezanesljivih virov: branje prometnih znakov ob cesti (pogoste napake) in navigacije (veliko napak). Te napake potem vplivajo na prej omenjeno samodejno zaviranje.
Na osvetlitev, ki jo ponujajo prednje luči, nimam posebnih pripomb. Vsekakor bi si želel bolj prilagodljivih avtomatskih dolgih luči, tako pa se mora voznik zadovoljiti s preprostim on/off delovanjem. Sama osvetlitev pa ni problematična. Notranjost je ponoči lepo osvetljena v barvah, ki si jih nastavi uporabnik sam.
PORABA
Porabe ne moremo povsem jasno predstaviti, drži pa, da je avto varčen. Če odmislimo amortizacijo domače sončne elektrarne in avto vozimo samo na elektriko, potem je strošek “goriva” praktično nič, poraba elektrike pa okrog 13 kWh/100 km. Seveda to pride v poštev, dokler baterija ni prazna, potem je “brezplačne” veselice konec.
Če vozimo samo v običajnem (bencinskem) hibridnem načinu (in hkrati izberemo, da se nivo baterije ohranja), potem je poraba okrog 5 litrov na sto prevoženih kilometrov.
Najbolj pogosta pa je kombinacija obeh načinov z veliko dodatnimi dejavniki, zato je res težko napisati porabo. To se opazi tudi pri podatkih drugih znamk, ko pišejo o porabi pri priključnih hibridih.
Mogoče bosta najbolj primerna moja naslednja podatka, pa si sami ustvarite sliko:
- Dolžina vožnje 227 km, poraba elektrike 10,1 kWh/100 km, poraba bencina 2,5 l/100 km.
- Dolžina vožnje 62 km, poraba elektrike 5,6 kWh/100 km, poraba bencina 3,8 l/100 km.
Oba primera sta vključevala pestro paleto cest: mesto, prelazi, medmestna vožnja, avtocesta …
HIBRID?
V teoriji je takšen priključni hibrid idealen za nekoga, ki ima doma ali v službi možnost polnjenja. V tem primeru se boste večino časa vozili kot s pravim električnim avtomobilom, hkrati pa vas zaradi bencinskega motorja ne bo strah, kako bo na daljših poteh.
Vendar pa velja – podobno kot pri popolnoma električnih avtomobilih – če nimate možnosti polnjenja doma, je vse skupaj precej manj smiselno.
Formentorjev hibridni sklop sicer deluje presenetljivo dobro. Priznam, da me je pozitivno presenetil. Formentor uporablja šeststopenjski menjalnik DSG, ki deluje hitro in poskrbi, da se bencinski motor nikoli ne obnaša tako (glasno) kot s Toyotinim eCVT. Pri mirni vožnji ne bo nikoli preglasen, vedno bo lepo sledil potrebam po zahtevani moči.
Pri speljevanju pa je (tudi z izključenim sistemom Auto-Hold) Formentor bolj neučakan, kot so Toyotini hibridi, ki jih res lahko premikaš po milimetrih. Formentor na začetku (pri prvih decimetrih) premikanja enostavno ni tako eleganten.
Voznik lahko določi, da avto vozi povsem na elektriko (če je baterija dovolj napolnjena in so ostali pogoji izpolnjeni) ali pa deluje v hibridnem načinu. V hibridnem načinu se precej zanaša na elektriko (kar prazni baterijo), zato lahko voznik izbere, da avto ohranja napolnjenost baterije. V tem primeru se bolj zanaša na bencinski motor, nivo napolnjenosti baterija pa (skoraj) ne pada. Kljub temu deluje kot hibrid, kar pomeni, da regeneracija polni baterijo, ki se lahko uporablja pri speljevanju, pospeševanju in za druge porabnike.
Sam sem zagovornik hibridov, če uporabljajo zanesljivo tehnologijo. Sicer gre za nepotrebno kompliciranje. Toyotina rešitev se je izkazala za zelo zanesljivo, saj je res poenostavljena in prilagojena hibridnemu delovanju. Pri evropskih rešitvah se hibridi niso tako izkazali. Vse preveč je namreč podvajanja pod pokrovom, tehnične rešitve pa so marsikdaj prisiljene s strani marketinga. Kako se bo obnesel Cuprin izdelek, bomo videli po nekaj letih.
Priključni hibridi (plug-in hybrid) so še dodatni posebneži. Poleg hibrida kot takega je njihova baterija precej večja (težja!), to pa (vsaj malo) dvigne porabo in spremeni vozne lastnosti. Prav tako jim večja baterija občutno dvigne ceno. Po drugi strani pa takšen avtomobil lahko deluje kot pravi električni avtomobil – popolnoma brez porabe bencina. Če bi uporabljali samo elektriko, bi s Formentorjem prevozili okroglih 100 km. To ni malo, ob tem pridobimo vse pluse električnih vozil (elegantna in tiha vožnja, pospeški, regeneracija, ogrevanje/hlajenje mirujočega vozila …). Če imamo možnost “brezplačnega” polnjenja in se veliko vozimo na kratke razdalje, hkrati pa se ne bi želeli ukvarjati s kompliciranjem pri polnjenju na daljših vožnjah, je priključni hibrid lahko rešitev. Upoštevati pa je treba, da bi bili stroški vzdrževanja pravega električnega avtomobila še nižji, edina slaba točka bi ostale le daljše vožnje. Koliko takšnih imamo letno? Kam se vozimo in ob katerih terminih? Koliko trde kože imamo pri komplikacijah s polnilnicami? …
Odločitev torej ni enostavna. Prav pa je, da izbiro imamo in tudi pri Cupri imamo na voljo prav vse načine pogonov.
O svojem pogledu na električne avtomobile sem že pisal in se ne bom ponavljal. Oglašajo se mi (tudi) ljudje, ki niso sposobni argumentiranih pogovorov, s takšnimi se pa precej nerad pogovarjam.
Čeprav pri priključnem hibridu s Formentorjem ni bilo potrebe po iskanju polnilnic, sem želel (spet) preizkusiti tudi to. Začelo se je tako, da je bila prva polnilnica zasedena z ICE avtomobilom. Ko sem poiskal drugo, sem imel težave s prebiranjem QR kode (Gremo na elektriko). Spomnil sem se, da sem te težave imel tudi lani (takrat z drugim telefonom). Ker mi je bil Formentor všeč, sem se začel poigravati z mislijo na pot v Kvarner – na elektriko. Med načrtovanjem poti sem si ogledal nekaj strani s polnilnicami. Te so kazale precej različne podatke na predvideni poti. Hitro sem obupal in čez nekaj dni raje uporabil RAV4. Seveda ne pozabite, da ima avto zgolj 19,7 kWh. Ukvarjanje s polnilnicami res ni stvar, ki bi jo človek počel z užitkom, ko se mu mudi. Priznam, to je glavna stvar, ki me odbija od EV sveta.
ZAKLJUČEK
Cena testnega Formentorja je (z upoštevanim popustom) približno 44 evrskih tisočakov. Za ta denar s Formentorjem dobite precej dobro opremljen avto atraktivnega videza, ki je tudi priključni hibrid. Zgolj bencinsko gnana različica je kakšnih 6 tisočakov cenejša.
Cupra Formentor tudi po prenovi ostaja med najbolj “seksi” avtomobili na naših cestah. Prenova je odpravila nekaj zamer v notranjosti, večja baterija pa mu daje več uporabne vrednosti, če avto res uporabljamo na elektriko. Odločitev pa sprejema vsak sam.
Testiranje je omogočilo podjetje Avto Cerar d.o.o., Perovo 23, Kamnik, za kar se jim toplo zahvaljujem.